zdaj sem pa pripravljena na opisovanje in orisovanje našega potovanja in kako je vse skupaj potekalo.
Udeleženci smo bili štirje: midva s Cristianom in njegov sosed in dober prijatelj Adrian in njegova punca Cecilia. Šli smo z Adrianovim Fiat Paliom.
Razdalje med kraji so tukaj zelo velike, med njimi pa ni praktično ničesar. Odpravili smo se proti jugozahodu iz Buenos Airesa, in sicer malo pred 6. uro zjutraj. Plan je bil zvečer prispeti v 1480 km oddaljeno vas Villa Pehuenia, kjer naj bi blo ful lepo in fajn in čisto drugače kot v mestnem okolju.
Morali smo se voziti zelo dolgo, da smo končno prišli do nekaj, kar ni bilo ravnina, kar kakšnih 10 ur, ko so se začeli pojavljati hribčki, potem pa tudi že skoraj gore 😉
Bencinskih črpalk ni bilo ravno obilo, tako kot je to tukaj v mestu, ko je na vsakih 200 metrov najmanj ena (na vsaki strani ceste ;)), zato smo kar morali napolniti rezervoar vedno, ko smo kakšno videli. Na tej, ki je na sliki, je bil najdražji bencin, ker okoli nje 200 km na vsako stran ni bilo nobene.
Nekaj sličic iz poti prvega dneva:
http://picasaweb.google.com/alma.kavcic/PrviDan
Zadnjih 100 km ali kaj takega smo imeli makadamsko pot, tako da je šlo zelo počasi, pa že nočilo se je, in Cecilia je bila že kar obupana, če se nismo zgubili. Nikoli še ni šla dlje kot do obale (Mar del Plata) in je bilo zanjo vse novo, še posebej reke in hribčki in gore in strmine. V avtu jo je bilo zelo strah, ko smo se vozili po cesti, ki je imela na drugi strani strmino (kot je na sliki). Bolje da se ne loti peljati na planoto Vojsko 😉
Pod večer smo le prispeli v Villo Pehuenia, našli kamp (zelo lep, z laguno na eni strani in z jezerom na drugi) in postavili šotorčke v svetlobi javne razsvetljave (kandelabra) v kampu (ki pa ima na drogu stojalo in jo lahko ugasneš, ko greš spat :))
Zvečer je bilo še kar, midva sva imela eno veliko spalno vrečo in sva jo raztegnila, da sva se z njo pokrila, onadva sta imela pa eno deko in rjuho. Ponoči pa je fajn zazeblo, vasica je kar na 1200 metrov nadmorske višine, tako da sem poleg jope in dolgih hlač čez oblekla še flis in je bilo malo bolje. Proti jutru pa Cristian zasliši da se je vžgal avto in ga je zbudilo. Avto je pa še kar laufal in na koncu je pogruntal da sta onadva oba šla v avto in prižgala gretje ker ju je zeblo kot psa. Tku sta bla kar eni dve uri v avtu in se grela in tudi zjutraj sta bla še vedno tam.
no to je pa že nov dan in nadaljujem jutri, ker morava zdaj pogledat še en del Prison Break-a 😉
Alma v Argentini 