Šola v Argentini

Ker se trenutno veliko dogaja na šolskem področju, bom malo napisala kaj se mi zdi zanimivo okoli tega.

Namreč trenutno stavkajo učiteljih vseh javnih šol in tudi nekaj privatnih šol v provinci in glavnem mestu Buenos Aires. Zahtevajo 20% povišico plač, ampak vlada jim hoče dati največ 10,7% povišico. Zato so zdaj stavkali mislim da že 7 ali 8 dni, tako po delih, vsak teden si lepo vzamejo frej dan ali dva in bojo vztrajali, dokler ne bojo dosegli svojega. Zgleda da sledijo vzoru upora kmetov, ko niso pošiljali mesa, mleka, moke in ostalega več kot tri mesece skupaj (od marca do junija letos), ker so hoteli manjše davke na izvoz, in na koncu so dosegli da je malo bolje, čeprav mislim da so zdaj spet začeli komplicirat ker jim še vedno ni všeč.

No skratka, ena kolegica je učiteljica v osnovni šoli (5. in 6. razred devetletke) in se ma prav fajn, že tako dela polovični delavnik (za 300€ na mesec), takole še s stavkami ji pa sploh ni hudga. Za ta teden imajo spet napovedan en dan, mislim da sredo, v četrtek ni šole ker je državni “dan učiteljev”, v petek imajo pa dezinfekcijo šole ali nekaj takega, tako da bo šla samo dvakrat na šiht. Danes je bilo pri poročilih, da učiteljem vlada noče plačati dela za dni, ko so stavkali (in ko še bojo), tako da bomo videli kaj bo še ratalo iz tega.

Najhuje se mi zdi to, da so ubogi otroci prikrajšani poučevanja. Učni načrt je že tako povsod natrpan, če ti pa takole izpade kar precej dni, je pa še slabše. Sploh pri današnjih otrokih, kjer izgubiš ogromno časa že z vzdrževanjem discipline.

Še huje je v privatnih šolah, ko starši plačujejo da otrok hodi v šolo, potem pa ni pouka zaradi stavke učiteljev. 

Da še malo napišem kako je tukaj s šolanjem otrok. Precej jih začne svojo pot v raznih ustanovah že pri 4. mesecu starosti, ker imajo mamice samo 3 mesece porodniške (plača podjetje, ne država) in ne ostane druge kot da otroka dajo v vrtec (ali pa postanejo “gospodinje”, drugače otroka v življenju skoraj ne vidijo). Obstaja več vrtcev, glede na starost – nekateri so od 0 do 2 let, potem drugi od 3 do 5 let, pri šestih letih se pa itak že začne devetletka. 

Osnovne šole so javne in privatne.  Privatne so praktično vse katoliške. Na splošno Argentina velja kot zelo religiozna država (88% prebivalcev je bilo krščenih za rimokatoličane – od katerih pa četrtina sploh nikoli ne gre v cerkev). Praktično v cerkev hodi zelo malo ljudi (saj cerkve so bile polne zmeraj (4x) ko sem šla tukaj k maši, ampak dvakrat sem šla na krst, ko je cerkev itak polna, dvakrat pa k slovenski maši, ki je pa tudi poglavje zase saj Slovenci tukaj so pa precej mašo obiskujoči verniki – ampak glede na to, koliko ljudi tukaj živi in koliko malo je cerkev, jih k maši hodi malo).

Če želiš otroku dati dobro izobrazbo ga moraš vpisati v katoliško osnovno šolo, ker tja hodijo otroci srednjega razreda. V javno šolo hodijo samo otroci staršev, ki si ne morejo privoščiti privatne šole. Kvaliteta poučevanja je slabša, več je kraje, pogoji v šolah pa so obupni (pozimi kar nekaj šol ni bilo ogrevanih, ker ne vzdržujejo sistemov za ogrevanje in še mnogo drugih problemov, tudi očitni problem množičnega stavkanja učiteljev javnih šol). Na privatnih šolah pa je vse bolj čisto, učitelji so boljši, otroke vzgajajo boljše, da ne postanejo tatovi in pretepači.

Najbolj zanimive se mi zdijo uniforme. Na javnih šolah morajo vsi otroci imeti oblečeno belo haljo (kot kakšni laboratorijski tehniki) in se mi zdi prav smešno, ko vidiš na cesti cel kup otrok vsi v belih haljah, kako skačejo okoli s torbami na ramenih. Tudi učitelji morajo imeti bele halje. Spomnim se, ko smo bili na severu, v Iguazuju  in smo se peljali z mestnim avtobusom do hostla in je šel čez ene revne soseske in je vstopilo nekaj otročkov v teh “belih” haljah – namreč veliko jih je imelo že čisto razcapane in raztrgane in umazane, mislim da jim jih mamice operejo enkrat na teden, pa mogoče so preveč revni da bi imeli dve.

Tukaj je ena stran kjer je nekaj otročkov v haljah, da si malo bolje predstavljate kako to zgleda.

Malo sem raziskala, zakaj se morajo otročki že v osnovni šoli oblačit v ene bele halje. Nošenje halje za v šolo se je začelo že v 20. letih 20. stoletja. Razlogov je več, eni pravijo da zato, da si ne bi umazali ostalih cunj, prevladujoč razlog pa je, da bi si bili otroci enaki in da ne bi bilo razlik med oblačili revnih in bogatih, ker si revni niso mogli privoščiti dostojnih cunj ali celo uniforme za v šolo, pa so uvedli halje, ki se dajo naredit poceni. Nošenje halje pa je postalo obvezno v 50. letih 20. stoletja. Bele barve je zato, da bi učitelji hitro videli, če je bil kdo poreden in se je umazal, je pa tudi simbol čistosti. Otrokom v haljah pravijo “palomitas blancas” (beli golobčki) 🙂

Na privatnih šolah pa morajo otroci imeti uniforme, za fante dolge sive hlače, belo srajco, kravato, jopič in čevlje. Barva jopiča in kravate in čevljev je odvisna od šole, sicer pa so uniforme po angleškem vzorcu. Punce morajo imeti čevlje, dokolenke, kratko krilo (ne vem če imajo kaj omejitev ker sem videla že veliko punc v tako kratkih krilih da so komaj kaj pokrila), na vrhu pa srajco, kravato in tanek pulover z V izrezom. Za telovadit pa majico s kratkimi rokavi z logotipom šole, čez pa trenirko (vsi učenci iste šole imajo trenirko iste barve).

Javne šole so brezplačne (mogoče je treba prispevati nekaj malega), privatne šole pa je treba plačat, in sicer pride za šole tukaj okoli 50€ na mesec, za kakšne boljše pa tudi več. Ni kakšna strašna stvar, da bi moral človek že leta prej šparat da lahko otroka pošlješ v šolo. 

No, napisala sem kar se mi je zdelo zanimivo, srednjih šol in univerzitet pa še ne poznam toliko, da bi lahko kaj napisala. Zdaj je pa že tudi ura pol enih ponoči in Serena Williams je ravnokar ugnala Jankovičevo v finalu US Open-a (zelo zanimiv in napet dvoboj) in postala številka 1 ženskega tenisa 🙂 Zdaj grem pa lahko spat.