Archive for januar 2008

morje – 2.del

28 januar, 2008

Ljudje, ki grejo na morje, ponavadi spijo v hotelih ali pa v vikendih, majhnih pritličnih hišicah. Veliko ljudi ima te vikende kupljene ali so jih podedovali od stricev, staršev itd. Cristian in njegova družina hodijo v hišico v mestu Santa Clara del Mar, ki je od žene od Cristianovega strica. Hišica je že kar stara, ampak služi za vse, kar je potrebno.

Santa Clara del Mar je naselje, ki je 18 km oddaljeno od Mar del Plata, sestavljeno pa je iz stotin teh vikendov, mislim da ima stalnih prebivalcev le okoli 200. Ti živijo od gostinstva in turizma, čeprav sezona traja le kakšne 3 mesece. Pozimi je zelo vlažno, poleti pa (iz mojih izkušenj) vsak dan popoldne precej piha na plaži, tako da je kakšen dan skoraj nemogoče prav dolgo zdržat ker ti veter nosi cele gore mivke.

Da malo spregovorim o hišici. Ima dnevno (z eno posteljo in enim kavčem, ki ima spodaj še eno ležišče), kuhinjo, prostor z vodno pumpo, kopalnico in še eno spalnico. Zanimivo je, da je treba vodo sproti črpati v rezervar, ki se nahaja na strehi. Za to poskrbi vodna pumpa, katero vklopiš za kakih 15 minut in v tem času se rezervar napolni. Pri tem je treba zunaj pazit, ko je rezervar poln, ker voda začne tečt po eni cevki na tla zunaj zraven hišice, da potem ugasneš pumpo. Za ogrevanje poskrbi pa električni bojlerček, ki je v kopalnici.

Pred 2 letoma je bilo zelo nerodno, ker ni dobro deloval kotliček za splakovat WC. Kotliček je postavljen tik pod strop, da je dovolj pritiska. Ker pa ni delal, je bilo treba splezati do gor in ročno dvigniti zamašek, da je voda stekla v WC školjko. V ta namen je bila v kopalnici prislonjena lojtra, katero si moral prestavit na drugo steno in potem splezat gor do kotlička.

Celo področje je zelo ravno, tudi cela pot iz Buenos Airesa je prav dolgočasna, saj ni drugega kot ravni travniki in precej goveda gor na njih. Niti ene vzpetinice ni. V Santa Clari so ceste iz peska (mivke), asfaltirana je le ena glavna cesta, ob kateri so trgovinice. Ker je vse ravno je pa težko doseči pogled na morje iz hišice, razen če zidaš v nadstropja.

Bom napisala še eno anekdoto. Ko smo šli pred novim letom za vikend v Santa Claro je bila ta hišica zasedena, ker je bila v njej Cristianova teta. Tako smo bili v hišici, ki je za njo, ki je od njene sestrične. Vrata imajo 3 ključavnice: v sredini, zgoraj in spodaj. Preden smo šli v Mar del Plata v disko, je Gabriela zaklenila vrata. Okoli 4. ure zjutraj smo prišli nazaj domov in se zgornje ključavnice ni dalo odklenit. Ključa se sploh ni dalo obrniti okoli. Kakšno uro smo se mučili, vsak je probal odklenit kukr je mislil da bo ratalo, ampak nam ni niti pod razno uspelo. Tete nismo hoteli budit ker je zelo občutljiva če jo ponoči budiš, pa tudi za nas vse 4 ne bi bilo dost prostora za spat v njeni hišici. Tako smo prespali kar v Diegovem avtu na sedežih, tja do 8. zjutraj. Tisto noč na 30. december se je tudi ravno ura premaknila za eno uro naprej tako da sploh nismo vedeli kuk je točn ura, ker se je Cristianu avtomatsko spremenila na mobitelu, mi smo pa mislili da se ni in nam sploh ni blo jasno. Tako smo ob 8. zjutraj šli kupit pecivo za zajtrk, ob 9. zbudili teto in tam pozajtrkovali.  Cristian in Diego sta izmenično hodila k dvema različnima ključavničarjema spraševat kdaj bo lahko prišel pogledat ključavnico, da bi vsaj lahko iz hišice vzeli kopalke in brisače in šli na plažo (bili smo v kavbojkah in čevljih, kot smo šli v disko). Prišel je šele okoli 12h in se tudi on kar nekaj časa mučil, potem pa je ključavnico le dobil ven. Teta je povedala, da se zgornje ne bi smelo zaklepati, ker se je že enkrat zaskočila. Zgodaj.

http://picasaweb.google.com/alma.kavcic/Tacuarita

Na tejle povezavi so slikice od hišice, malo za občutek.

Da se pa najeti tudi precej lepe hišice, tudi za 6 ali 8 oseb, cena recimo za duplex hišo za 6 oseb na dan pride okoli 40-50€ (za celo hišo, ne na osebo). Če vzameš za 15 dni pride pa še ceneje na dan. Glede na to, da je cela hiša, z lastnim dvoriščem, žarom, opremljeno kuhinjo itd, se mi zdi kar ugodna cena.

Advertisements

morje – 1.del

24 januar, 2008

Joj, priznam da že nekaj časa nisem pisala ampak sploh ni časa! 7. januarja sva dobila obiske iz Slovenije, in sicer Majo, Jureta in Maria iz Kranja in smo šli na morje za 5 dni. Bom pa malo opisala kako se tukaj gre na morje. Buenos Aires leži ob eni veliiiki rjavi reki, ki je tako široka, da zgleda kot morje, in se mi kar zmeraj zdi kot da je morje. Tam ni glih primerno za kopat se. Reka se izliva v morje na vzhodu, ampak je treba iti kakšnih 300 kilometrov da voda postane modra, prej je vse rjavo.

Eno veliko mesto, kamor večina ljudi gre na morje, je Mar del Plata. Od Buenos Airesa je oddaljeno okoli 420 km. Ima okoli 700.000 prebivalcev in je kar prijetno. Ima veliko širokih peščenih plaž in razburljivo nočno življenje poleti.  Poleti se tja zgrinjajo trume ljudi, ki niso kaj dosti premožni, ker ni kakšno mondeno letovišče, lahk se reče da je bolj socialno 😉

Ljudje hodijo na dopust načeloma za 15 dni, in sicer po polovicah meseca  (primera quincena, segunda quincena). Tako se tudi hiše in apartmaji najemajo tako – ali za cel mesec ali pa za 15 dni. Največ ljudi gre na dopust v 2. polovici januarja, tako da je takrat pravi kaos na obali. 15. januarja je bila sreda in so po TV-ju govorili da je prispelo v Mar del Plata več kot 2300 avtobusov ljudi na dopust.

Pred finančnim zlomom države leta 2001 so si Argentinci lahko privoščili potovati v tujino, ker so imeli zelo visok standard glede na druge južnoameriške in tudi evropske države. Taka normalna plača je bila recimo 1000 USD, sedaj pa je okoli 400-500 USD. Veliko so potovali v Urugvaj in v Brazilijo in tudi v Evropo. Zdaj je to precej težje in tako se trumoma zgrinjajo na argentinsko obalo, ki pa seveda ni zanemarljiva, saj ima več tisoč kilometrov peščenih plaž.

Za luksuzne počitniške lokacije v Argentini veljajo Pinamar in Carilo, bogataši pa največ hodijo v Urugvaj, in sicer v Punta del Este. To so kraji, kjer je lepše, je pa namestitev dražja in tudi storitve so dražje.

Plaže so peščene, sonce je zelo močno (ozonska luknja), tako da tukaj vsi uporabljajo zaščitni faktor 30. Sončnikov skoraj ni, lahko se pa najamejo šotori, ki so zelo praktični, ker zraven dobiš še mizo in 4 stole. poleg tega pa omogoča zavetje pred vetrom in vročino. Najemnina je okoli 7€ na dan.

sotori

Toliko zaenkrat, nadaljujem pa malo pozneje, obljubim da prav hitro 🙂

hiša

4 januar, 2008

no, že nekaj cajta me nekateri prosite da naj mal poslikam okoli hiše kako sploh zgleda, pa bom malo zadovoljila vašo radovednost 😉 ampak novo kuhinjo bom pa slikala šele ko bo čist fertik, zdej še falijo ploščice po steni pa stene prepleskat.

http://picasaweb.google.com/alma.kavcic/NovaKopalnica

tole so slikce od nove kopalnice, ki je bila ravno fertik začetek decembra (in od takrat že kar nekajkrat spucana ;))

http://picasaweb.google.com/alma.kavcic/Hisa 

tole sta pa najprej dve sliki, ko pogledaš izpred hiše po ulici (na sredi ceste se vidijo razpoke, zafilane s katranom, ki sem jih omenjala v prispevku o prometu (ki so namesto črt na sredi ceste)), sicer je pa lepo, pred vsako hišo je malo travce (kamor hodijo srat psi) in kakšno drevo (pred Cristianovo hišo sta poleg enega lepega še dve posušeni, ker sta jih z bratrancem preveč obrezala baje), nad cesto je pa cela gora kablov, men se zdi prav malo pretirano.

Potem sta dve sliki od hiše od zunaj, na levi je vhod v garažo, na sredini je vhod in malo travce in en grmiček, na desni pa je okno od dnevne sobe. Skor čez celo steno. Malo me spominja na Anglijo, kjer lahko vse vidiš not v hišo kaj se dogaja ker majo tako velika in nizka okna na ulico.

Pol so pa še slike od sob, razen od kuhinje, ker še ni fertik, kot rečeno.

Pizza libre

4 januar, 2008

Pred nekaj časa smo šli večerjat (valda ob 11h zvečer), in so rekli da gremo na pico. Najprej smo jo hoteli naročiti na dom, potem pa smo se odločili da gremo ven. Šli smo v eno picerijo tipa “pizza libre”, kar po domače povedano pomeni “pojej kukr moreš”. To je v bistvu kot ena fast food restavracija, ker so stoli in mize podobni kot v McDonaldsu (nič kaj udobni). Na mizi imaš že svoj krožnik in kozarec. Usedeš se, pride ena punca in da na mizo listek, na katerega napiše koliko oseb je, na listek se pa zapisuje tudi kaj naročiš za piti. Nato ti sploh ni treba nič naredit, saj kelnarce hodijo mimo mize vsake 2-3 minute z okroglim pladnjem, na katerem ima kose različnih pic. Naenkrat lahko nese 8 kosov pice. Ko pride in se ustavi pri mizi samo rečeš kateri kos bi, pa ti ga da na krožnik. Če slučajno tiste pice, ki bi jo rad, ravno nima, ji rečeš, pa ti prinese naslednjič, ko gre mimo. Okoli hodi pa še druga kelnarca, ki skrbi za pijačo. Tako da pijačo naročiš pri tej, in zapiše na listek, kaj si vzel in ti prinese.

Pica s pomfrijem

tole je ena pica ki se mi je zdela zanimiva, ker je s pomfrijem 😉

drugače imaš pa na izbiro okoli 20 vrst pic :Menu s picami

mocarela, šunka in paprika, sir in paradižnik, s hrenovko, pomladna, z ananasom, kalabrijska, s čebulo, fugazzetta (z olivami in sirom), provansalska (česen, orehi, paradižnik), s krompirčkom, s šunko, s panceto, s koruzo (njami), z mletim mesom, z blitvo in belo omako, s sirom roquefort, z inčuni, s šampinjoni, z zelenimi olivami, s črnimi olivami, s sirom provologne, z jajcem, z baziliko in  nazadnje palmitos (kot eni šparglji al kej).

ok, se pravi da jih je blo 26 😉  enkrat sem že omenila da si tukaj ne naroči vsak svoje pice…ampak ko greš pa sem, pa pomoje poješ še kaj več kot bi bla ena pica…dokler gre, gre. jaz sem glih en košček preveč pojedla tako da sem šla samo spat ko smo prišli domov 😉

mal me je skrbelo kuk bo treba na koncu te požrtije plačat (no, recimo en normalen človek poje od 5-7 koščkov, več težko), se mi je zdel da bi zihr tam okol 5€, že za eno pico bi tuk dal. Noja, saj sem se spomnla da pica ko greš ven pride tam okol 3-4€. Na koncu pa šok: 2,30€ na osebo! faak… pa res so ble ful dobre pice,  glih prav tenko in mehko testo, pa res se mi zdi dober način ker ti ni treba izbrat katero pico bi, ampak lahko probaš 6 (no, kukr moreš) različnih 😉  jaz se nikol ne morem odločt katero bi ko grem v picerijo, pa še veš ne za zihr če bo dobra.

Sicer pa moram rečt da ura res ni bla prava (vsaj za moje navade), da se nažreš do fertika ob polnoči…  pa tud najbolj zdravo ni  jesti pico, ampak bomo zihr še šli 🙂 res se da pocen prehranjevat tle. Če pomislim da v Ljubljani za en kos pice na Miklošičevi daš 1,5€ al 2€ al kukr je že ratal.