Rojstni dnevi v Argentini

Včeraj sva bila na rojstnem dnevu od kolega Adriana (s katerim smo bili skupaj na dopustu), in sicer jih je dopolnil ravno 30. Ob tej priložnosti, ko sem se že malo bolj poučila o rojstnih dnevih, lahko malo napišem kako se tukaj praznuje. Bila sva tudi že na nekaj drugih rojstnih dnevih, od Victorja, Graciele, kolega Franco-ta in Cristianovega bratranca Javierja.

Ko ima nekdo rojstni dan in ljudje pridejo, nimajo nobenih ceremonij s kakšnimi željami ali kaj podobnega, ampak ko prideš na rojstni dan, se s slavljencem pozdraviš (seveda s poljubom na lice) in mu mimogrede rečeš “feliz cumpleaños” (dobesedno: srečen ali vesel rojstni dan). Prav tako moraš s poljubom na lice pozdraviti čisto vse, ki so že tam, ravno tako kot bodo novo prispeli pozneje pozdravili vse, vključno s teboj.
Ob poljubu se sicer vedno postavi tudi eno vljudnostno (retorično) vprašanje (tega se mi zdi da nisem omenila), in sicer “como andas?” ali “que haces?” ali “todo bien?”, skratka “kako si kaj?” ali “kaj počneš?”
ali “a je vse v redu?”. Na to vprašanje se ponavadi odgovori kar z “bien” ali “todo bien”, skratka, “dobro” ali “vse je super”. Tako da te lahko v pol ure 30 popolnih neznancev poljubi in te vpraša kak si kej.

Men se zdi en kup brezpotrebnega letanja okoli ljudi (ki se nahajajo tudi na težko dostopnih kotičkih v prostoru in se ti jih mora včasih 5 umaknit da lahko s poljubom pozdraviš še unga k je čist tam v kotu). OK med dobrimi prijatelji rečmo da se naj pozdravljajo s poljubom, ampak čist vsako staro mamo od kolega od kolega pa res ne vem.

Najbolj tipično praznovanje je da folk povabiš na večerjo k sebi domov. Tukaj je zdaj nekaj variant, koga boš povabil. Recimo najpogosteje se med mladimi povabi samo prijatelje bolj ali manj svoje starosti (brez staršev), potem se pa kaj zapeče na žaru. Najcenejša varianta so hamburgerji (zmrznjene pleskavice so zelo poceni) in kakšna solata za zraven. Potem malo dražje variante so pa klobase in vse vrste govejega mesa. Za nafutrat in napojit 20 ljudi kar nanese, tudi če je meso in pijača poceni. Obstajata pol dve varianti glede tega:

ko ljudje pridejo, in ti ne prinesejo daril (ker pač nimaš nobenga tuuk dobrga prjatla al kej jest vem zakej), sešteješ stroške večerje, razdeliš na število ljudi in vsak plača enako (ponavadi je to okoli 15 pesov oz. 3€). Kar je res malo glede na to da se fajn naješ in tudi fajn napiješ. To ni nič neobičajnega, ker se itak na tedenskih asadih (druženje z večerjo na žaru) naredi enako, vsak plača. Tako je bilo naprimer na rojstnem dnevu od Franco-ta. Gabrieli sem omenila da se mi zdi mal čudno da si povabljen na rojstni dan in moraš plačat in je rekla da se njej tudi ne zdi to najboljš, ampak pač je tko. Rekla je da bi ona rajši naredila žur s hamburgerji, da te pride poceni pa vsaj ti plačaš.

Ena varianta tega, da si plačajo sami, je tudi da jih povabiš v eno “all you can eat” restavracijo ali pizza libre, kar sem že omenjala, in se tam je in vsak plača zase. To je tudi v redu varianta ker pride poceni. Nekatere restavracije ti častijo eno majhno torto če tam praznuješ in potem ti tvoji prijatelji zapojejo vse najboljše (que lo cumplas feliz) in temu se ponavadi pridružijo kar vsi, ki se trenutno nahajajo v restavraciji.

druga varianta je pa, da ti ljudje prinesejo darila in častiš ti. Lahko se jih nekaj zmeni in ti skupaj kaj kupijo, drugi pa vsak kakšno malenkost. Zanimivo pri darilih je pa to, da je najbolj pogosto darilo, da nekomu kupiš cunje. Ko smo šli na rojstni dan od Javierja, smo šli prej še kupit darilo. In sicer smo zavili v eno trgovino z moškimi oblačili in si ogledovali razne puloverje, majice in podobno. Na koncu smo mu kupili en lajpč s kapuco, ki je bil kar lep, ampak kaj jaz vem a mu bo všeč al ne. Pomojem noben ne more vedt za zihr a mu bo všeč al ne. Zato zmeraj ob darilu dajo zraven še račun ali kakšen listek, iz katere trgovine je, da potem lahko gre zamenjat za kaj drugega, če mu ni všeč. Namreč tukaj ne obstajajo darilni boni za kakšno vrednost, ki bi ga lahko nekomu podaril, da si sam gre zbrat katere cunje so mu všeč. Moraš nekaj kupt, pol pa gre zamenjat če mu ni všeč. Saj bi lahk že pogruntala ko sem dobila za božič 2 majčki, Cristian je dobil za božič srajco, Victor pa tudi. Graciela je dobila za rojstni dan hlače, kar se mi zdi še najbolj rizično darilo, saj je ponavadi res težko dobit hlače, ki so ti prav in še všeč.

Graciela (Cristianova mami) je povabila svoje prijatelje, tasta in taščo, svoja sinova in punci, sestro in sestrično, nečakinjo, skratka bolj družinsko. Za jest je pa lastnoročno pripravila 150 empanad (od katerih jih je okoli 50 ostalo 😉 ), štirih različnih vrst. Zanimiva, preprosta, poceni in okusna pojedina.
Lahko pa povabiš tudi malo bolj “pisano” druščino. To sem doživela ravno včeraj pri Adrianu. Ko sva prispela (ob 22. uri) je bilo tam (v hiši – v jedilnici in dnevni) že okoli 20 ljudi, število se je pa v roku ene ure podvojilo. Bili so pa vsi, od njegovih 89 in 90-letnih babic, do mamice, do stricev in tet, do nove žene od strica, do novega očima, do bratrancev in sestričen, sošolcev, sosedov, prijateljev, nečakov, skratka cela gora ljudi. Za jest so bli pa prigrizki – sendviči, majhne pice, sladice, empanade, skratka take stvari ki se lahko jejo v stoje (ne premore vsaka hiša 30+ stolov).
Sicer je hotel rezervirat mize v eni piceriji, ampak mu ni uspelo. Sobota zvečer je že tako kritična, za toliko ljudi pa sploh. Bili smo do nekaj do dveh zjutraj, vztrajali pa sta tudi babici 🙂

Potem so govorili da bodo šli v diskoteko Komodo, kamor se najpogosteje hodi, ampak midva sva se prejšnji vikend odločila, da jo bova bojkotirala ker je zmeraj eno in isto, bedna elektronska glasba ki nam vsem gre že fajn na živce, pa cela gora folka. Tako da sva šla domov, danes zjutraj pa h slovenski maši v San Justo in potem na zajtrk v slovenski dom. Ampak o tem malo pozneje.

2 komentarja to “Rojstni dnevi v Argentini”

  1. Nena Says:

    ej, a se ga kej napijejo za rojstnedneve, tak kot je pr nas navada….? da je alkohol bl pomembn od hrane… 🙂 ker navsezadnje si omenjala le hrano…

  2. Ksenija Says:

    Meni je bilo to poljubljanje kar vseh tudi kar nekaj … Mislim, no. Ljudje si talajo lupčke, k se vidijo, čeprav se v resnici sploh ne razumejo ok. Pa tudi jaz sem ugotovila, da folk sploh ne kapira, da če nekoga povabiš nekam pomeni, da tudi ti plačaš … Če greš na “tenedor libre” ok, vsak plača zase, ampak potem nisi nobenga nikamor povabil ampak si samo zrihtal, da so se vsi dobili skupaj in šli skupaj jest … Meni je to mimo, no. Da nekoga nekam povabiš, pa si mora sam plačat.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: