četrti dan – Circuito Pehuenia

Enkrat smo se končno morali odpravit iz naše ljubljene Ville Pehuenia. Četrti dan našega potovanja je bil zelo dolg, saj smo naredili kar nekaj kilometrov. Najprej smo se odpravili naredit en krog z avtom, ki obsega malo čez 120 km, večinoma po makadamu. Na poti je nekaj jezer in pri jezeru Ñorquinco tudi dva slapova. Jezero Ñorquinco me je kar navdušilo, voda je bila zelo čista in videlo se je kar globoko. Adrian je bil zelo naudušen nad drevesnim deblom, ki je bilo pod vodo in se je videlo iz poti, ki je tekla okoli 10 metrov nad jezerom. Videli smo tudi en regrat, ki me je spomnil na domače pomladne travnike 🙂 Tudi tu je bilo veliko dreves aravkarij. Jezero in slapova se nahajajo v narodnem parku Lanin, ki je eden od narodnih parkov, ki smo jih obiskali. Imenuje se po vulkanu Lanin, ki je kar mogočna pojava in pogled nanj z zasneženim vrhom poleti prav osveži 🙂

V narodnih parkih imajo čuvaje parkov, ki imajo zelo lepe hiše, postavljene na idiličnih mestih. Ko smo se vračali iz sprehoda do slapu, smo srečali tudi dva konja, ki sta se sprehajala ob jezeru. Na celem potovanju smo videli ogromno živali, ki so bile sredi ničesar, nič ograjene, svobodno se sprehajale okoli, po cesti, kjerkoli jim paše – ovce, koze, bike, konje…

Videli smo tudi čebelje panje, ki so bili kar tako postavljeni sredi travnika. Že v Grčiji sem videla, da so bili panji kar tako postavljeni na tleh, vsak posebej. V Argentini pridelajo veliko medu, ampak si ne predstavljam čisto kakšen je med, ki nastane sredi enega presušenega travnika, kjer je zelo malo rastlin (razen dreves in trave). Že mora biti drevesni dober.

Iz glavne ceste (iz mesta Alumine) smo skrenili tudi do ene lagune, ki je bila kakih 25 km makadama oddaljena od mesta. Bila je kar na višini, tam so bili pa flamingoti, en kozel (če prav vem?), katerega smo se kar malo bali, in nekaj konjev. Zdelo se mi je zelo idilično in mirno.

Hoteli smo se nastaniti v kakšni kolibici ali pa hotelu v mestu Junin de los Andes, ampak se nam je mesto zdelo tako brezvezno, nobene stvari za videti, vse ravno, da smo se odločili zapeljati do jezera Huechulafquen, ki naj bi bilo zelo lepo in kjer imajo nekaj kampov. Smo bili pripravljeni preživeti eno mrzlo nič v šotoru če je bla sila. V mestu nam je nekdo priporočil kamp “Piedra mala” (slab kamen), ki pa je čisto na koncu jezera. Zopet smo vstopili v narodni park Lanin, zaračunali so nam 7 pesov (1,5€ vstopnine) in ob tem v turistični pisarni vse razložili kje je kaj in kaj se da videti.

Peljali smo se 60 km po makadamu ob jezeru in po poti smo že lahko občudovali zasneženi vulkan Lanin. Povedali so nam, da je ta kamp tako zanimiv zato, ker se edino od tam vidi Lanin in ima hkrati dostop do jezera. Iz ostalih kampov se ga ne vidi, ker so vmes hribi. Ustavili smo se v enem kampu vmes in vprašali za ceno in je bila 11 ali 12 pesov (Cecilia je trdila da je rekel 11, Adrian pa da je rekel 12 in glede tega sta se še cel večer pregovarjala in nazaj grede drug dan smo se morali ustavit v kampu da je še enkrat vprašala koliko je cena in sta izvedela kdo je imel prav).

Pot do našega kampa je bila dolga, na koncu je bila pa tudi ena kar strma in ozka strmina. Enega moža smo vprašali kako se pride, ker smo mislili da smo se zgubili, in nam je povedal, da moramo trobit ko se peljemo po tem klancu, da ne bi kdo šel ravno navzdol. Izkazalo se je da je on šel ravno tja, tako da smo peljali kar za njim in je on trobil.

Kamp je bil res na lepi lokaciji, na polotočku, z veliko plaže iz črnega vulkanskega peska, s pogledom na vulkan, in dvema res mrzlima potočkoma (primernima za hladit pivo 😉 ), ki sta tekla ob njem. Seveda je bilo ogromno žarov in zraven enega smo mi postavili naša dva šotorčka. WC-ji so na splošno edino razočaranje v argentinskih kampih. Ženski WC je od zunaj zgledal kot ena bela štala (čist možn da je bil predelana štala), znotraj pa cel kup enih napisov – da si lahko pod tušem samo 5 minut, da je topla voda samo od 16-22 ure, od 5 WC-jev se pri 3 niso dala dobr zapret vrata, en je bil napolnjen, pri enmu pa ni blo pokrova na školjki, tku da sploh ni bl ene normalne variante za it na WC. Voda za roke umit je bila pa ledeno mrzla. Moški WC-ji so bili bolj novi ali prenovljeni, vsaj od zunaj je zgledalo lepo in sem rekla da ni fer, da to je diskriminacija žensk, da samo moške WC-je tako lepo zrihtajo. Cristian je rekel “kaj je šele noter, tam je ena da ti umije rit, pa da te mal zmasira” 😉

Malo sem šla namočit noge v jezero ampak je bila res mrzla voda. Imeli smo še 3 piva od prej in smo jih pohladili v potočkih, ampak je blo treba pazit da jih ni odneslo. Adrian je zakuril in zapekel še ostale pleskavice, ki smo jih prinesli, Cecilia si je pa zamislila da bo jedla piščanca in sva šli kupit pol piščanca v trgovinico. Adrian je zapekel in potem smo spet jedli hamburgerje, ona pa sendvič s piščancem. Potem sva šla s Cristianom na obalo gledat zvezde južnega neba in res se jih je videlo veliko. Romantično 🙂 Potem smo šli spat in k sreči je bila noč precej toplejša kot prva, ki smo jo preživeli v šotoru.

slikce:

http://picasaweb.google.com/alma.kavcic/EtrtiDan 

One Response to “četrti dan – Circuito Pehuenia”

  1. Nena Says:

    Ful lepe slikce, Alma! Debest, ej…. 🙂 mater, sn ti fouš! 😉

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: