Končno kuhinja!

No, zdaj pa javno objavljam slike kuhinje, ki je končno dokončana! Izpadla je zelo lepo, sploh moram pohvalit Cristiana, ki si je zamislil kakšna bo in jo dal naredit. Izbral je lepe ploščice in tudi ene ploščice s sadežki (ki mi zaradi motiva niso bile najbolj všeč, ampak je reku da tadruga varianta so bli pa žužki narisanih na ploščicah, tku da na konc so sadeži boljša izbira ;))

Do popolnosti ji manjka edino še nov štedilnik s pečico  (za katero ga prepričujem kar naprej, ampak se ne da, pravi da ta še čist uredu dela, čeprav ma več kot 1 cm lufta ko zapreš pečico da uhaja ven vročina). Ah, enkrat bo pač treba dat tistih 400€ in kupit nov štedilnik. Tukaj steklokeramičnih plošč praktično ni, zato imajo pa kar fajn dodelane plinske štedilnike.  Zanimivo pri teh mi je (tega pri nas še nisem videla), da imajo pečico na plin in ne na elektriko. Odpreš pečico, z vžigalico prižgeš plin in potem je skoraj tako kot plinski žar. Poleg tega imaš čisto spodaj predal, v katerega lahko daš pekač, da se zapeče od zgoraj (se nahaja pod območjem, kjer gori plin). Pač malo bolj primitivna varianta električne pečice (kjer samo zavrtiš gumb a bi rad da ti od zgoraj zapeče al od spodaj). O kakšnih ventilatorjih v pečici seveda ni sledu, saj bi kvečjemu razpihal plin.

Sto let sva iskala uno zadevco, v katero daš pribor, da ima posebej za žlice, vilice in nože, ker nikjer tega ne prodajajo. V soboto sva se odpravila v Tigre, ki je kakšnih 30 km od tukaj in je kot ena tržnica ročno izdelanih zadev in tam sva končno našla eno leseno. Probleme imava tudi s priborom, saj je ta pribor, ki ga uporabljava zdaj, star že enih 30 let če ne več in je bil prej od njegove babice. Da ne govorim o tem da je vsak kos različen. Tukaj je najboljša firma za pribor (in tudi za posode) brazilska Tramontina. Ampak nimajo nobenega lepega pribora, imajo vse žive variante s plastičnimi ročaji ki izgledajo prav ceneno ali s standardnimi lesenimi ročaji, ki so že prav dolgočasni. Najraje bi imela cel kovinski pribor, ampak problem je z noži, ker tisti iz kompletov niso prav posebej ostri za rezat kakšno meso. Malo bo treba še poiskat, v skrajnem primeru pa v Sloveniji kupim en normalen pribor in ga prinesem sem.

Tukaj prilagam slikice, najprej je slikca od torka, ko smo imeli družinsko večerjo v hiši, ko sva prvič imela povabljence na večerji, pripravila sem pa mojo specialiteto – lazanjo (2 pladnja), za katero me je Diego natepal že dve leti, od zadnjega obiska, ko sem jo spekla in mu je bila tako všeč 🙂 Zanimivo je to, da zraven testenin tukaj jedo kruh. Kruh jejo praktično zraven vsega, tudi zraven krompirja, špagetov, riža, skratka vsega, še zraven kruha 😉 To se mi zdi res čudno, jesti kruh zraven testenin.

Na koncu je pa še fotografija škatlice za čaj, ki jo je naredila Cristianova mami Graciela, ki hodi na krožke ročnih spretnosti in takih zadev in potem izdeluje take praktične zadevce. Naslednji projekt je da nama bo spletla tepihe za zraven postelje za na tla. Šla sva kupit čaj ampak je kar problem dobit sadni čaj, imajo pa vse žive variante črnega čaja. Na koncu sva kupila en uvožen sadni čaj, ki je stal malo več kot 4€ (25 vrečk)!! So nori ti Argentinci. Tako da ko se vrnem iz Slovenije bo z menoj prišlo nekaj 1001 cvetov 😉

http://picasaweb.google.com/alma.kavcic/kuhinja 

One Response to “Končno kuhinja!”

  1. Eva Says:

    No, toto škatlico sem kako lepšo že tudi vidla, ampak okay, za prvo silo bo.

    Se strinjam, da so jabolka in hruške absolutno boljša varianta od kobilic.

    Drugače pa sta si fajn zrihtala, moram pohvalit :o)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: