prvi vtisi o Argentini

no, pa pojdimo lepo po vrsti. Ko en Evropejec prvič pride v Argentino (recimo da enkrat od decembra do marca, ko se splača potovati na južno poloblo), ima že v prvem dnevu zelo mešane občutke. Mislim da ima vsak najprej nekaj negativnih, ker dolge vrste na letališču za kontrolo potnega lista ob prihodu nikomur niso všeč – sploh pa recimo, če ima oblečeni kakšni dve majici, pulover in bundo, ker v Evropi sneži in so temperature pod ničlo, na južni polobli pa se v tem času ljudje sončijo, špricajo proti komarjem in bi si najraje še kožo slekli, da jim ne bi bilo tako vroče.

Prvi vtis, ko prideš iz letališča (bom pisala o svoji lanski izkušnji, ko sem prišla prvič v Argentino in me je vse veliko bolj šokiralo kot tokrat), je, da je vroče. Drugi vtis je da če hočeš priti od letališča do mesta, moraš uporabiti cesto, to pa je zgodba zase. Že cesta brez prometa je svoja zgodba, če pa dodaš še promet, pa postane nepopisno, ker dejansko ne morem ugotoviti, kakšna prometna pravila za vraga tukaj upoštevajo. Sredi glavnih cest so tudi do meter široke luknje, katerim se je treba na najboljši način izogniti, brez da bi se zaletel v nekoga, ki te skuša prehiteti po desni. Zelo dobro se spominjam prve vožnje od letališča do mesta, ker sem prispela vsa pretresena in šokirana.

Poseben vtis naredijo tudi zgradbe, saj so skoraj vse stare in imajo zbledele napise, dejansko pa ljudje v njih živijo in imajo v njih tudi trgovine, mesnice, frizerske salone in ostale posle. Spominja me na Beograd, ki je name naredil vtis, kot da sem stopila v časovni stroj in se prestavila v sedemdeseta leta dvajsetega stoletja. Po Evropi nisem še veliko potovala, da bi lahko primerjala, kje je podobno, ampak nekateri predeli Madrida so zelo blizu temu kar je tu, pa umazanija iz ulic Neaplja tudi.

No, preidimo pa še k pozitivnim vtisom, ki po mojem mnenju daleč presegajo negativne 🙂

Najbolj pozitiven vtis so mi dali ljudje (ta poznani ljudje, kajti v širšem Buenos Airesu živi okoli 13 milijonov ljudi in ne verjamem da so vsi tako prijazni ;)), namreč so zelo gostoljubni in odprti in te hitro sprejmejo v svojo družbo. Všeč so mi tukajšnji običaji, veliko druženja s prijatelji, pitje mate-ja in tesne vezi v družini in med sorodniki. Ljudje se ne grebejo za denar in kdo bo imel boljši avto ali lepši vikend, ampak preprosto živijo tako kot jim paše in so srečni in niso pod stresom.

Drugi zelooo pozitiven vtis pa je hrana 😀 Argentinci so neprekosljivi mojstri peke mesa na žaru in kvaliteta argentinskega mesa se začuti že ob prvem grižljaju. Ob lanskem obisku smo že drug dan imeli piknik na vrtu in so spekli kar nekaj kil raznovrstnega mesa, ki smo ga potem pojedli. Zgledalo je pa takole:

Meso na zaruno, mislim, da je za prvo porcijo vtisov dovolj, ker hočem stvari v nadaljevanju opisat malo bolj obširno, pa da ne bom že zdaj kaj pokvarila in povedala preveč 😉 Hasta luego!

One Response to “prvi vtisi o Argentini”

  1. Carlitos Says:

    Zanimivo, muy zanimivo 🙂

    Fijate qué interesante… cuando llegué yo por primera vez a Ljubljana, me sorprendieron mucho (léase, me shockearon) las “vesele stavbe”, oz. socialistični bloki, ki so povsov v Ljubljani 🙂

    Upam da bos preživela! =) Po mojem izkužnju, človek lahko je srečen kjerkoli na svetu, in seveda tudi v Argentini! 😉

    Beso, buen fin de semana! 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: